Nemčija in Velika Britanija sta sklenili zgodovinsko obrambno in varnostno pogodbo, katere cilj je zagotoviti blaginjo, varnost in trajnostno prihodnost za njune državljane. Ta prelomna pogodba, ki pomeni pomembno poglobitev odnosov med državama, vključuje tudi sodelovanje na Zahodnem Balkanu. Sporazum obljublja večjo trgovino, okrepljeno izmenjavo informacij in predvsem večjo varnost.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) se je med delovnim obiskom v Podgorici, glavnem mestu Črne gore, zavzela za poenostavitev preveč obsežne birokracije v širitvenem procesu Evropske unije. Meinl-Reisingerjeva je poudarila geopolitični pomen vključitve Zahodnega Balkana v EU in pohvalila Črno goro kot vodilno državo pri izvajanju reform. Njen poziv se nanaša na pospešitev pristopnega procesa, kar je pomembno za stabilnost in napredek regije.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na Instagramu objavil sporočilo, da bo »Srbija nadaljevala z zmagovanjem«, ob tem pa dodal, da je bilo v preteklih sedmih mesecih veliko krivic.

Nova poročila mreže CEE Bankwatch Network razkrivajo, da večine sredstev, ki jih je Evropska unija namenila za energetsko krizo na Zahodnem Balkanu, ni mogoče slediti. Več kot dve leti po izplačilu večine sredstev ostajajo stroški in rezultati nepregledni v javno dostopnih virih. Paket, ki je bil napovedan novembra 2022, je bil namenjen blaženju neposrednih posledic energetske krize in pospešitvi energetskega prehoda na območju.

Bosna in Hercegovina je v prvi polovici avgusta morala Evropski uniji dostaviti usklajen načrt reform, da bi lahko začela črpati sredstva iz načrta rasti EU, potem ko je nedavno izgubila 100 milijonov evrov zaradi sporov med srbskimi in drugimi političnimi akterji. Evropska komisija je potrdila zmanjšanje indikativne vsote finančnih sredstev za Bosno in Hercegovino iz načrta rasti za Zahodni Balkan za 10 odstotkov, o čemer so bile obveščene tudi oblasti v BiH, z opozorilom, da bo država, če bo še naprej odlašala s sprejetjem plačil, soočena z dodatnimi izgubami.

Nova študija ugotavlja, da je Zahodni Balkan še vedno najbolj ekonomsko povezan z Evropsko unijo, vendar Kitajska v zadnjem desetletju hitro krepi svoje vezi z regijo. Indeks geoekonomske interkonektivnosti, ki temelji na 43 indikatorjih, kaže, da se je Kitajska prebila na drugo mesto, predvsem zaradi močnih odnosov s Srbijo.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je po vrhu EU-Zahodni Balkan izjavil, da širitev Evropske unije ni dirka med državami kandidatkami, temveč proces, ki temelji na dosežkih.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro kritiziral politiko Evropske unije, češ da ta podpira tiste, ki prinašajo vojno v EU, namesto tistih, ki si prizadevajo za razvoj. Poudaril je, da EU s svojo politiko pošilja najnevarnejša sporočila. Szijjártó je še zagotovil podporo Madžarske celotni zahodnobalkanski regiji.

Na vrhu EU-Zahodni Balkan je bila poudarjena potreba po širitvi EU zaradi geopolitičnih izzivov. Viktor Orban je kritiziral odnos Bruslja do Srbije kot nepošten in sramoten. Skupna deklaracija je bila sprejeta brez Srbije, poudarjeno pa je bilo, da pomanjkanje normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino upočasnjuje njuno pot proti EU. Ursula von der Leyen je izpostavila, da je širitev EU po več kot desetletju ponovno postala realna možnost, ter pohvalila Črno goro in Albanijo.

Evropska unija bo na Zahodnem Balkanu odprla dva centra za razvoj umetne inteligence, imenovana 'AI fabrike'. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo eden center v Srbiji, drugi pa v Severni Makedoniji. Srbija bo postala regionalno vozlišče za razvoj umetne inteligence.

Evropska komisija je v svojem poročilu ugotovila, da se je gospodarska rast na Zahodnem Balkanu v prvem kvartalu leta 2025 bistveno zmanjšala. Izpostavljeno je bilo, da je Srbija v tem obdobju zabeležila najpočasnejšo gospodarsko rast v regiji, poleg tega pa je v Srbiji opazen tudi upad prilivov tujih naložb.

Črna gora si prizadeva postati 28. članica Evropske unije do leta 2028, pri čemer podpredsednik vlade Filip Ivanović poudarja koristi, ki bodo s tem nastale za državljane. Ivanović izpostavlja močan investicijski zagon, nove projekte in podporo EU. Kljub temu pa Ivan Vujović, predsednik SDP, opozarja, da lahko aktualna oblast izgubi ta zagon, saj so največji nasprotniki evropske poti Črne gore lažni zagovorniki integracij. Vujović meni, da ima Črna gora trenutno 'največji veter v hrbet' evropskim integracijam od vstopa Hrvaške v EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prispela v Srbijo na dvodnevni uradni obisk, ki je del njene turneje po Zahodnem Balkanu. V Beogradu se je srečala s predsednikom Aleksandrom Vučićem.

V Bruslju so predstavili rezultate raziskave Balkan Barometer, ki kaže, da rast cen in inflacija ostajata največji problem za prebivalce Zahodnega Balkana tudi v letu 2025. Podpora Evropski uniji se kljub temu povečuje.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Ervin Ibrahimović se je udeležil srečanja Balkanske mirovne platforme v Istanbulu, ki ga je organiziral turški zunanji minister Hakan Fidan. Glavni namen srečanja je bil krepitev regionalnega dialoga, stabilnosti in sodelovanja. Ibrahimović je ponovil pomen skupne odgovornosti vseh ključnih akterjev za mir, stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana ter izpostavil pomen odprte in redne komunikacije.

Avstrijska zvezna vlada je sprejela odločitev o sodelovanju na prvi Svetovni razstavi EXPO v regiji Zahodnega Balkana, ki bo potekala v Beogradu leta 2027. Cilj te poteze je nadaljnje krepitev avstrijske pozicije v regiji, pri čemer Srbija velja za enega najpomembnejših gospodarskih partnerjev Avstrije.

V Sloveniji so našli trupla dveh hrvaških planincev, bratov iz Kaštela, ki ju je zasul plaz. S tem se je število žrtev tragedije uradno povečalo na tri. Novico so potrdili hrvaški in srbski mediji.

Voditelji držav EU so se po 15-urnih pogovorih dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo financirano s posojilom na finančnih trgih in bo bremenilo proračun EU, razen če Ukrajina prejme vojne reparacije. Dogovor so dosegli brez uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Na zasedanju Parlamentarne skupščine zveze NATO v Ljubljani je slovenski premier Robert Golob poudaril, da vidi vse države Zahodnega Balkana kot del evroatlantske integracije, ter pozval k večji aktivnosti zveze NATO in EU v regiji. Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte pa je izjavil, da bi morale države članice za ohranitev varnosti nameniti 3,5 odstotka svojega BDP-ja za obrambo. Opozoril je tudi, da lahko ruske rakete nove generacije v nekaj minutah dosežejo evropske prestolnice.

Evropski parlament je objavil osnutek poročila o strategiji širitve Evropske unije, ki zajema države kandidatke in potencialne kandidatke, vključno z državami Zahodnega Balkana, Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in Turčijo. Dokument vsebuje jasna merila, nove mehanizme spremljanja in poudarja, da je širitev ponovno visoko na evropski agendi.